Osebna izkušnja

Z vami si želimo deliti dnevnik, ki ga je napisala Nina kot udeleženka petdnevne transformativne delavnice na Veduni, spomladi leta 2021.

Pred delavnico

Moje življenje je z Lili prepleteno že 13 let. Pri njej sem se pobirala, ko me je življenje učilo lekcij milosti in potrpežljivosti. Pri njej sem cvetela, zrasla in se učila sprejemanja življenjskih ciklov. Njenemu vodenju in učenju popolnoma zaupam, saj sem, tako kot je ona spremljala mene, jaz opazovala njo, kako vedno bolj stoji v svoji moči. Največja sprememba se je zgodila, ko je prišla iz prvega dearmouring izobraževanja in sva se na deževno torkovo popoldne dobili na kavi v Baziliki. Takoj sem začutila, da se je v njej zgodil globok premik v lastno resnico. Od tistega trenutka dalje mi kaže, kaj dearmouring sploh je in kljub temu, da sem bila pri njej na večih seansah in enodnevnih delavnicah, ki so me na večih nivojih transformirale, nisem pričakovala, da me bo petdnevni odklop tako močno vrnil v svoj center. Pred delavnico sem imela cel spekter občutkov. Odhodu sem se upirala, iskala izgovore in v bistvu močno začutila ta dvoboj med umom, ki mi je govoril, da si tega zdaj pač ne morem privoščiti in mojo bitjo, ki mi je šepetala naj grem, da je to točno to, kar v tem trenutku potrebujem.

(Fotografija je nastala tik pred začetkom delavnice.)

1. dan

Prihod je bil hiter. V bistvu se je skoraj takoj začelo. Registracija, odhod v sobo in povabilo na prvi del delavnice - krog deljenja. Krog deljenja je praksa, ki nas je vodila skozi vse dni, kot nekakšna stična točka vseh nas, naših procesov, naših občutkov. V prvem krogu smo se predstavili in povedali, zakaj smo tu in česa si želimo dotakniti. Sama sem na delavnico prišla, ker sem se želela vrniti vase, začutiti svojo energijo. Zadnje 4 leta sem se ukvarjala z nosečnostjo in dojenčkom, bila sem v enosti s svojim otrokom, s to vlogo pa je prišlo tudi veliko strahov. Tisti znani občutek mame, ko si hkrati v kokonu ljubezni in paraliziran od strahu. In bolj kot je moj otrok začel raziskovati svet okrog sebe, bolj me je bilo strah, da se mu bo zgodilo nekaj groznega. Popolnoma naraven občutek, a zelo nekoristen. Želela sem si spet stati v svoji pogumni esenci in otroka podpirati, ne pa ovirati. Celo obdobje je prineslo tudi kar velik odklop od moje senzualnosti. Z nosečnostjo in dolgim obdobjem dojenja se je moje telo kar močno spremenilo in dejstvo, da sem z njim ustvarila in hranila otroka je v meni ustvarilo občutek, da moje telo pravzaprav sploh ne pripada več meni. Vse nove obveznosti so me zaklenile v nek postan občutek storilnosti in utrujenosti. Polna misli in otežena z družinskimi vzorci, ki sem jih tudi želela preseči, sem težko izluščila eno namero, ker jih je bilo pravzaprav kar nekaj, skupni imenovalec pa je bila zagotovo misel, da če bom začutila sebe in poskrbela zase, bo vse ostalo padlo na svoje mesto.

"Še preden smo začeli, so se mi močno odprle emocije. Kaj bo prišlo ven, kdo sploh sem? Že nekaj časa sem odtujena od čiste radosti in ne vem zakaj. "

Sledila je močna dihalna praksa s šamanskimi bobni.

"Močno mi je odprlo čustva, ampak si jih nisem dovolila spustiti, ker mi možgani konstantno signalizirajo, da ne rabim tulit, da lahko samo pustim solzam naj tečejo, v tišini. Tako kot sem jaz vedno z vsemi občutki sama v tišini, pa čeprav navzven non stop meljem in ne utihnem."

Ko smo se vrnili v resničnost, je bila narava okrog nas že zelo večerna. Čakala nas je večerja in po večerji sprehod v gozd. V gozdu smo ugasnili luči, se podprli in povezali. Jaz sem se v mislih vsem zahvalila, da si delijo ta trenutek v času z mano. Vrnili smo se v popolni temi.

"Všeč so mi ljudje s katerimi sem na tej poti. Takoj se je ustvarila skupnost, kar mi je noro fino. In tako smo šli skupaj v gozd, se odprli za čutenje s spoštovanjem do bitij, ki v njem prebivajo."

2. dan

Narava je res ves čas odslikavala moje notranje občutke in prvo jutro je bilo zelo hladno in pihal je veter. Zbrali smo se ob naravnem ribniku, ki je nekatere zelo podprl med delavnico, mene pa je od prvega trenutka zavračal, čeprav sem si želela potopit vanj. Izvajali smo dvig kundalini energije. Dvig energije od čakre do čakre prek različnih gibov. Skakali smo, krožili z boki, boksali in dihali. Višje čakre so prinesle tudi več gibanja naokrog.

"Na trenutke naporno, kot so zame vse stvari, za katere ne vem, kdaj se bodo končale. Koliko časa bom morala še tako skakati, zakaj moram bit ptica, nerodno mi je. Bi bila res tak ptič, če bi imela krila. Zdi se mi, da sem kanalizirala eno nerodno gozdno kokoško, ne pa kaj bolj gracioznega. Je to res najboljša manifestacija, ki jih zmorem?"

Zapustili smo ribnik in se zbrali v glavnem prostoru na novi dihalni praksi. Dogajali so se močni procesi.

"Prišla sem v močen konflikt s svojim umom. Telo se je takoj začelo odpirat in spuščat žalost. Na koncu me je že kar treslo od te želje telesa, da spusti nekaj iz globin, pa nisem zmogla. Mislila sem si, pa dej no, če boš zdaj na glas jokala, boš zmotila proces od koga drugega. Nisi še na vrsti, ne si vzet tega prostora. Kako prekleto neizprosna sem do sebe. Do mene je prišla Lili in in mi držala prostor, me spodbudila, naj vendar spustim. In sem spustila, v njenem varnem naročju. Bilo je divje, intenzivno in osvobajajoče. Po procesu me je mrazilo po celem telesu. Počutila sem se, kot da mi kosti rešeta en kup demonov, ki nimajo več prostora zase, nekakšna evikcija postanosti in strahu."

Popoldne smo otvorili s krogom deljenja in imeli prvič tudi intenzivno fizično prakso.

"Tresla sem se od emocij. Mislila sem, da bo iz mene bruhnil vihar čustev. Ampak sem na koncu samo lebdela v neki fini sproščenosti, ko je prišla Lili, vzela moje noge v svoje naročje in se dotaknila moje maternice. V tistem trenutku je zelo lahkotno prišla iz mene tresoča emocija, prek katere sem izlila dve solzici in se prepustila absolutni blaženosti."

Popoldne smo imeli vajo v čutenju energij, vzorcev v naših telesih, kako začutiti mejo nekoga, kako izraziti svojo. Kaj pomeni, ko si zavrnjen, kakšen je občutek, ko si sprejet, z vsemi demoni, ki plešejo v tebi. Kaj pomeni videti in kaj pomeni biti viden. Kako skomunicirati, ko nekdo v tebi zbuja procese ali odpor. Kako izraziti svojo resnico, brez da se ukvarjaš s tem, kaj si bo kdo mislil o tebi. Lili je fantastično vodila delavnico. Spreminjala se je iz mame v sestro, iz nagajive škratinje v šamanko. Neustrašna je. In noro lepo ekipo ljudi ima okrog sebe.

"Vaja me je na vsakem koraku konfrontirala s strahovi. Ves čas sem se potila, stokrat sem hotela kar zbežat, ker mi je bilo težko, spraševala sem se ali bom sploh znala. Kako naj povem nekomu, da mi gre na živce, kako naj pokažem svoje meje, se sploh čuti mojo željo, moj ne, moj ja? Dejansko je bila to vaja, ki je me začela prižigati ravno zato, ker mi je bilo tako zelo nerodno in sem morala to preseči. In ko sem presegla svoj strah desetkrat zapored, um ni mogel več slediti in sem se prepustila, se začela igrat, čutiti svoje telo."

Zvečer smo kurili ogenj, opravili ritual manifestacije in peli.

"Prepustila sem se radosti, moči, petju, nežnosti. Močno me je podprlo."

3. dan

Zjutraj smo šli za dve uri v gozd na čuječen sprehod, kjer smo zelo počasi hodili in se povezovali z elementi. Na koncu smo se ustavili na energetsko močni točki in raziskovali naravo z odprtim umom in srcem, brez vnaprej določenih pričakovanj.

"Sprehod me je močno prizemljil, ker smo bili povabljeni na počasno hojo in sem se zelo povezala z zemljo skozi podplate. Sicer se mi je vmes sprožil proces, ko sem šla iz glavne poti in hodila po gozdu v glavi pa se mi je začela vrteti misel: "Vedno moraš bit nekaj posebnega!" Ostanek nekih blesavih očitkov, ki sem jih poslušala, ko sem bila otrok in so me obkrožali neprižgani ljudje, predvsem v šolskem sistemu, kjer sploh ni bilo prostora za izražanje kreativnosti. Na koncu smo se ustavili na energetsko zelo močnem območju. V tleh je bila zemeljska vulva, zarisana s kamni. Če bi lahko, bi cela zlezla v njo in tam zaspala."

Sledilo je raziskovanje elementov.

"Elementi so priklicali moj spirit. Nora seansa, novo poglobljeno znanje o silah, ki nas nosijo po svetu. Lili nas je res lepo peljala čez cel proces. Narava je noro sodelovala z nami. Ko smo plesali ogenj, je zunaj, na sicer oblačen dan, močno posijalo sonce. Ko smo plesali veter, je zunaj močno pihalo."

Sledil je dearmouring skozi zvok čaker.

"Sledil je zame najmočnejši, najčarobnejši del delavnice - petje čakram. Pri tej vaji se mi je dokončno odprlo, zgodila se je močna povezava z mojim spiritom. Bila sem prizemljena, v svojem telesu in hkrati povezana s svetom, ki je onkraj razuma. Čista intuicija, ljubezen, prisotnost in popolno čutenje telesa. Nor pretok. Pri vsaki čakri sem imela občutek, da z zvokom, ki ji je dodeljen, le odklenem pot do nje, nato pa ona spusti svoj zvok in energijo skozi mene. Kot da bi bruhala njen zvok iz sebe. Noro!"

Zvečer smo se učili čutenja prek elementov. Cela ekipa nam je držala prostor, bili so kot družina nekih elementarnih bitij iz katerih šprica čista radost.

"Bilo je totalno čarobno. Nor preplet energij, občutkov, dajanja in sprejemanja."

"Cel dan me je totalno prižgal. Kot bi se po dolgem času zbudila in se vrnila v svoje telo."

4. dan

Dan smo začeli zelo fizično.

"Že takoj zjutraj sem se popolnoma prepustila praksi, se spotila in pretresla. Na koncu sicer nisem čutila emocije, sem pa prek dihanja, ki smo ga vadili pri delu s čakrami spustila nekaj iz globin, iz jajčnikov, iz maternice. Kot da bi šli iz mene majhni našopirjeni grozotki, ki sploh niso bilo moji. Ostanek nečesa, nekaj kar je nekdo odvrgel vame."

Popoldne smo začeli z močnim krogom deljenja. Prav tu je res do izraza prišlo vodstvo Lili, saj je zelo nežno a odločno podprla določene ljudi, da so izrazili in dokončali svoje procese. V to se sicer ne bom spuščala, ker je na večih nivojih sveto in ker se z udeležbo delavnice zavežeš, da o procesih drugih ljudi ne boš govoril. Kar je le eden od detajlov, ki celo izkušnjo spremenijo v resnično varen prostor za izražanje sebe, svoje resnice in svoje bolečine.

"Noro mi je bilo opazovat svoje telo. Kako držat prostor nekomu, ki ima močan proces, sam spuščat emocijo, a ostati prizemljen."

Med popoldansko seanso smo najprej raziskovali, kako je biti darilo nekomu in kako si je vzeti nekoga kot darilo. Zelo preprosta in ljubka vaja, ki je v meni vseeno sprožila procese. Presenetilo me je, kako hitro sem vedela, kaj si želim od vsakega človeka vzeti in zanimivo opazovati, kaj so si ljudje vzeli od mene.

Popoldne je minilo v dearmouringu prek poezije, ki je fizično eterična. Ukvarjaš se s fizično bolečino, a prek izraznosti poezije. Zelo lepo.

"Moja bolečina je govorila o spuščanju, fluidnosti."

Zvečer smo imeli zabavo. Sliši se fino, a je bila zame ena od največjih konfrontacij. Verjetno tudi zato, ker je bila, tako kot vse prakse delavnice, ustvarjena za nas. Ustvarjena je bila z namenom, da nas vrže iz glave in analize v telo in čutenje.

"Lepo je biti odrasel in svet spet dojemati prek radovednosti in želje po radosti."

5. dan

Zjutraj smo se prižgali s hitrim sprehodom v gozd in vajami z vetrom.

"Noro lepo, zelo mi je dogajalo, ker sem že cela utripala in brnela, se širila po gozdu, a bila globoko v sebi."

Takoj po gozdu smo šli na dihalno prakso, ki je bila spet s šamanskimi bobni in neko čisto posebno energijo. Peljala je v astrale.

"Dihalnica me je popolnoma prizemljila, me povezala z lastno erotično energijo in odpeljala v višave. Na koncu se mi je zgodil krohot iz globine, čista radost bivanja v svojem telesu, čutenju prane, kopanju v vseh energijah, svoji in energiji vseh ostalih. Bili smo kot energetski micelij, vsak od nas gobica, ki se sveti v svojih barvah, a je močno povezana z vsemi ostalimi. Imela sem občutek lebdenja pod zemljo."

Slovo se je zgodilo z zadnjim krogom deljenja, ki je bil zelo čustven, intenziven in lep. Sama sploh nisem vedela, kje naj začnem, kako naj izrazim hvaležnost vsakemu posebej. Vse, kar sem želela, se je zgodilo, kar me še vedno dnevno preseneti.

"Pleme. Ljubezen. Dopuščanje. Prižig. In slovo. Kako bi še kakšen dan ostala v tej divji naravi, jedla čudovito hrano in utripala s temi pogumnimi ljudmi."

Odhod domov.

"Kako lepo, ko se lahko res posvetiš samo sebi in čutiš svoje telo. Ko se naučiš govorice lastnega telesa, ki je odprto in ti sporoča kje si in kaj se dogaja okrog tebe. In ta nora povezava s spiritom, ki te vodi po tvoji poti."

Po delavnici

Po delavnici je sledilo vračanje v realnost, kar je zame pomenilo to, da sem mama, da imam službo, da se moram držati ure in časa in dogovorov in biti odrasla odgovorna oseba. Telo mi je intenzivno utripalo še nekaj dni, čustila sem popoln mir, pretakanje vseh svojih tekočin. Zadnji dan delavnice sem dobila menstruacijo, en teden prezgodaj, ampak zelo smiselno, po vsem tem odpiranju. Dnevi so bili ravno zaradi tega še toliko bolj intenzivni. Vsako jutro sem se zbujala ob pol petih, ležala v postelji, pisala in vibrirala v tem občutku, kot da sem v objemu svoje pramame, brezpogojne ljubezni, podpore in sprejemanja.

Eden od necenzuriranih koščkov tega, kar se je z mano dogajalo:

"Stojim v svoji moči s prižganim telesom, ki lahko komunicira s svetom okrog sebe in čutim močno povezavo s svojim spiritom, ki pleše v ritmu vesolja že tisočletja. Dovolim, da se mi zgodi radostna človeška izkušnja. Dovolim si vzeti ljubezen, ki mi pripada. Dovolim si vzeti igrivost, ki mi pripada. Drek drugih ljudi nima veze z mano."

Fizični rezultati so to, da je izginila bolečina v kolku, ki me je zadnja leta praktično hromila in da prvič po 25ih letih zjutraj ne potrebujem nobenega poživila, da se zbudim.

Psihično sem mirna, sicer v svojih procesih, ki me na trenutke kar premetavajo, ampak imam res občutek neke globoke vrnitve vase, ki še kar traja. Najbolj občutni spremembi sta ravno umirjanje strahu, ko sem z otrokom in vsesplošna pretočnost telesa, ki je zdaj veliko bolj odprto za užitek. In najbolj ključna sprememba, ki je zame tudi najbolj intimna. Odkar vem zase, se zjutraj zbujam z nekim občutkom žalosti in obupom, da me čaka še en dan. To je nekaj, na kar pravzaprav nimam vpliva in ni vezano na dogajanje v mojem življenju. In zdaj se zbujam z občutkom hvaležnosti, da živim to divjo človeško izkušnjo.

Kaj priporočam

Priporočam, da se držiš navodil, ki jih prejmeš pred delavnico. Sama sem nekaj tednov prej podprla telo z nežnim razstrupljanjem in eliminirala sladkor, kofein in alkohol. Bila sem tudi na individualnih seansah pri Lili in pri Janezu, se mi zdi da je tudi to pripomoglo k temu, da je bilo neko energetsko poznanstvo, zaznavanje mojega stanja, že ustvarjeno in sta me lažje podprla v mojem procesu na delavnici.

Telefon sem imela izklopljen vseh 5 dni. Sicer sem se zanašala na ljubo sostanovalko, ki je z mano delila čas, naslednjič bom s sabo vzela žepno ali ročno uro, tako da bom popolnoma samostojno obvladovala svoj čas.

Hrana je bila božanska. Veganska ajurvedska hrana me je res še dodatno podprla v procesu.

(Fotografija je bila posneta takoj po delavnici.)